Za nas je bilo šolanje na daljavo grozljiva izkušnja

06/22/20 • 10 min

Šolsko leto, ki se končuje, je eno najbolj nenavadnih, izvedba pa izrazito odvisna od domačih razmer posameznega otroka. Težave s pomanjkanjem računalniške opreme so bile le manjši del stisk, ki so jih doživljali otroci. Večje so bile pri tistih, ki so pri delu potrebovali ogromno pomoči. Najmlajši sin naše sogovornice, ki sama živi s štirimi otroki, je hudo gibalno oviran, zelo slaboviden in potrebuje 24-urno pomoč. V osnovni šoli dobi vso potrebno pomoč, doma pa so vsa bremena šolanja padla na mamo, ki ima tudi sama hude zdravstvene težave. Pomagati je morala tudi hčerki s hudo disleksijo in diskalkulijo. Šolske obveznosti so jim dnevno vzele tudi več kot 12 ur in kot pravi mama, je bilo tako šolanje zanje izčrpavajoča in grozljiva izkušnja.

S sinom, ki se težko giblje in skoraj ne vidi, sva vsak dan za šolo porabila vsaj 14 ur, ki jih je moral pred zaslonom presedeti v vozičku, hči me je potrebovala zaradi hude disleksije, bili smo brez računalnikov in tisk

Sogovornica, ki sama živi s štirimi otroki in ima hude zdravstvene težave, je čez noč morala prevzeti breme šolanja za mlajša otroka. Sedmošolec, ki sicer v osnovni šoli ob pomoči spremljevalke dobi vso potrebno pomoč, je hudo gibalno oviran, zelo slaboviden in potrebuje 24-urno pomoč. Hči s hudo disleksijo in diskalkulijo je od doma opravljala obveznosti za drugi letnik gimnazije. Šolske obveznosti so jim dnevno vzele tudi več kot 14 ur, pravi mama, ki je dolgo prosila šolo, naj ima več razumevanja za okoliščine, v katerih se otroka šolata.

"Sin težko piše, zato moram namesto njega pisati jaz. Vsa navodila bi morali natisniti v bistveno večji pisavi, a nismo imeli tiskalnika. Dokler so bile občinske meje odprte, smo lahko zanj prosili znance, a se jih je v petek, ko smo liste dobili, nabralo tudi več kot 60. Vsakega je bilo treba obrezati, nalepiti v zvezek, opraviti zadano nalogo, sinu razložiti novo snov, se naučiti. Ko so se meje zaprle, smo bili še brez tega. Zatikalo se je tudi na spletu. Včasih je prišel na vrsto za učiteljičino pomoč šele ob 21.00, ko bi moral že v posteljo. Do razlage v spletni učilnici nismo mogli, ker je sošolec zanalašč zablokiral dostop. Težko je bilo, ker smo hkrati poslušali očitke, da se nočemo niti potruditi, da bi se sin vključil v videopovezavo."

Brez računalnikov, tiskalnika, strokovne pomoči – a z enakimi zahtevami kot pri tistih, ki to imajo

"Tudi hči, ki sicer dobi veliko dragocene pomoči v šoli in v dijaškem domu, je bila v zadnjih mesecih povsem odvisna od moje pomoči. Nenehno ji je treba brati, ker zaradi disleksije ne zmore sama, nenehno nadzirati opravljanje nalog, ker ji diskalkulija onemogoča tudi pisanje števil. Od jutra do večera sem bila razpeta med njima. A tudi noč nama ne prinese počitka, vsaj na dve uri ga moram tudi obračati v postelji, da ne pride do preležanin."

Ob šoku, ki ga je prinesel nov način poučevanja za vse, so pozabili na otroke, ki jim starši doma ne morejo nadomestiti vsega, kar jim lahko omogoči šola, opozarja sogovornica: "Nam bi že tiskalnik ogromno pomenil, ker bi lažje delali sproti. A žal ne morem kupiti ne tiskalnika ne barvnih kartuš, ki bi jih potrebovali, saj zaradi slabovidnosti in disleksije barve zelo veliko pomenijo in bi nujno potrebovali barvni tiskalnik. Mi pa že zdaj živimo ob pomoči humanitarnih organizacij, ker sem sama morala službo pustiti, ko se je rodil sin, ki potrebuje nenehno pomoč."

Če bo šolanje znova na daljavo, potrebujejo povsem drugačno organizacijo

Nekoliko lažje je bilo, ko so dobili dodatne računalnike in sta otroka lahko dobila pomoč na daljavo prostovoljnih inštruktorjev iz ZPM Ljubljana Moste - Polje.
Šolsko leto je zdaj za oba uspešno končano in mama ne želi niti razmišljati, da bi jeseni na tak način morali začeti znova. Tudi zato, ker poletje v tej družini nikakor ni čas počitka.

"Poletja mi nimamo. Julija postorimo doma stvari, s katerimi smo odlašali, avgusta sina čakajo terapije, vsak dan dve uri. Vse samoplačniško, vse leto varčujemo za to. Počitnic mi že lep čas nimamo," sklene samohranilka s štirimi otroki.

Šola na daljavo povzroča razlike in obstoječe še poglablja

Družin, ki jim je šolanje na daljavo prineslo popolnoma nove težave, je veliko. Samo v ZPM Ljubljana Moste - Polje so podarili več kot 700 računalnikov, brezplačne inštrukcije je ponujalo več kot 60 prostovoljcev, a nemalo družin vsej pomoči navkljub ni zmoglo pomagati otrokom pri sledenju zahtev. Ne gre le za otroke iz socialnega dna, ki so ostali brez najosnovnejšega oz. za otroke iz družin, ki so v minulih mesecih izgubile eksistenco. Šolanje na ta način je zelo prizadelo tudi otroke, ki jim starši iz kakršnih koli razlogov niso mogli pomagati, otroke, ki tudi sicer potrebujejo veliko specialno-pedagoške pomoči, otroke s težavami v duševnem zdravju in take, ki živijo v izredno nespo...

Brez računalnikov, tiskalnika, strokovne pomoči – a z enakimi zahtevami kot pri tistih, ki to imajo

Če bo šolanje znova na daljavo, potrebujejo povsem drugačno organizacijo

Šola na daljavo povzroča razlike in obstoječe še poglablja

Previous Episode

Neenakosti, ki se kažejo v družbi, se odražajo tudi na razvoju otrok

Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne aktivnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami.

Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne dejavnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami

Otroci, ki so se rodili v 80. letih, so imeli gibalno učinkovitost še na Gaussovi krivulji. Tisti, ki pa so se rodili v drugi polovici 80. in do sredine 90. let ter so hodili v šolo že v samostojni Sloveniji, pri njih se je vse skupaj zelo premaknilo, nastala je pozitivna porazdelitev. Povečal se je delež tistih, ki so nizko gibalno učinkoviti. Neenakosti, ki se kažejo v družbi, se tako kažejo tudi v razvoju otrok.

“Ali se starši zavedajo, kako pomembno je gibanje za otroka in ga spodbujajo pri tem, ali pa se jim to ne zdi pomembno in se s tem ne ukvarjajo in jim je čisto fino, da na kavču igrajo playstation.” – Gregor Starc, Fakulteta za šport

Otrok staršev, ki si ne morejo privoščiti, da bi ga poslali v šolo v naravi ali vpisali na obšolske dejavnosti, izgublja možnosti gibalnega razvoja. Tudi ko odraste, zelo verjetno ne bo športno aktiven. Zelo verjetno bo bolj pasiven kot drugi. Mogoče bo imel zaradi tega povišano telesno maso ali druge zdravstvene težave. Že s tega vidika je deprivilegiran. Z drugega vidika, ki je včasih še pomembnejši, s socialnega vidika, bo pa takšen otrok še bolj izključen. Vsi otroci se bodo imeli o čem pogovarjati, ko bodo prišli domov iz šole v naravi. Ta otrok bo lahko povedal le, kaj je delal, ko je bil doma. Tudi letošnji primer je zelo netipičen.

“Pričakujem, da bomo dobili dva scenarija. Otroci, ki so bili že prej zelo dejavni, bodo zdaj čez počitnice še dejavnejši, drugi del populacije, ki pa že prej ni bil dejaven, bo še bolj nedejaven in tukaj se bo verjetno razlika med otroki dejavno povečala.“

Slovenski izobraževalni sistem je z vidika vključevanja športne vzgoje in dejavnosti dober. Zaradi tega so razlike med otroki veliko manjše, kot bi bile sicer. Če bi v Sloveniji imeli sistem, kot ga imajo druge države in veliko privatnih šol, potem bi bile razlike med otroki ogromne. Lahko bi govorili o dveh vzporednih svetovih.

Next Episode

Preden ocenijo uspešnost takega šolanja, naj samo en dan preživijo v naši koži

Pomanjkanje ustrezne računalniške opreme in veščin, kako jo uporabiti; premajhna stanovanja; življenje v revščini, z bolnimi starši, sorojenci, z ostarelimi sorodniki; pomanjkanje pomoči za tiste z učnimi in drugimi težavami so bili vsakdanjik številnih šolarjev in dijakov v minuli mesecih. Šolski sistem se v tako kratkem času vsem seveda ni mogel prilagoditi. Toda z dvema sogovornicama opozarjamo, da bi te probleme otrok pri načrtovanju naslednjega šolskega leta morali bolj upoštevati ...

Internet je prekinjal sredi ocenjevanj in izpitov, ker je od ocen odvisna prihodnost štipendije, je bil sin v stresu, ti pa kot starš gledaš otroka, ki je priden in si zasluži boljšo prihodnost, a mu ne moreš pomagati

Pomanjkanje ustrezne računalniške opreme in veščin, kako jo uporabiti; premajhna stanovanja; življenje v revščini, z bolnimi starši, sorojenci, z ostarelimi sorodniki; pomanjkanje pomoči za tiste z učnimi in drugimi težavami. Vse to je bil vsakdanjik številnih šolarjev in dijakov v preteklih mesecih. Šolski sistem se v tako kratkem času vsem ni mogel prilagoditi. Toda z dvema sogovornicama opozarjamo, da bi te probleme otrok pri načrtovanju prihodnjega šolskega leta morali bolj upoštevati ...

Solze, jok in preklinjanje, ki ga v hiši nikoli do zdaj ni bilo

Prva sogovornica prihaja iz devetčlanske družine s petimi otroki, štirje so študenti, eden pa je srednješolec. Živijo na hriboviti kmetiji, mož na njej tudi dela, a zaradi terena dejavnost ni donosna, na njej samo pridelujejo hrano zase. Ona hodi v službo, a ima veliko zdravstvenih težav, zato zdaj dela samo za polovični delovni čas. Ker so se v času strogih ukrepov in zaprtja študentskih domov na kmetijo vrnili otroci, ki so se od tam tudi šolali na daljavo, so naleteli na več težav.

"Najprej sem pomislila na internetno povezavo. To je pri nas večni problem. Že telefoni nam ne delujejo, ker je signal slab. Računalnikov nismo imeli, zato so se delili po urah, kdaj, kje in v katerem prostoru ga bo kdo lahko uporabljal, saj v vseh prostorih ni interneta. Otroci so tarnali in se jezili, kaj zdaj. Eden se je dogovoril s privatnim študentskim domom, da se je lahko vrnil tja."

Drugi so se vozili do deset kilometrov oddaljene sestre, kjer so lahko tiskali gradivo za študij, so pa zbrali denar za boljši modem, a zaradi geografske lege, ki ne omogoča dobre internetne povezave, tudi to ni prineslo bistvenih izboljšav v šolanju na daljavo.

"Največji problem je nastal, ko je sin pisal test na daljavo, pa je med pisanjem prenehala delovati internetna povezava. Še večje težave so imeli študenti, ki so na daljavo pisali kolokvije in če jim je med pisanjem zmanjkalo povezave, se niso mogli več priključiti na sistem in je bilo preverjanja za njih konec."

Sogovornica razlaga, da je bilo veliko solz, joka, stresa in tudi preklinjanja, saj so štipendije otrok odvisne od njihovih ocen, če pa izgubijo štipendijo, ne bodo mogli več študirati.

"Težko je, če otroku ne moreš omogočiti študija, pa vidiš, da si zasluži in da je to njegova želja. Bilo je težko."

Med učenci, ki so se šolali na daljavo, je bilo veliko takih, ki težav niso imeli, tisti, ki pa so se z njimi spopadali, pa so bili spregledani

Druga sogovornica je mama šestih otrok, po spletu okoliščin pa so kar trije maturantje. Ko so se iz študentskih in dijaških domov marca vrnili domov, je bil problem že prostorski, saj nimajo svojih sob. Na vasi, kjer živijo, pa je tudi internetni signal šibek.

"Na začetku je bilo grozno. Vsakdo ima neki svoj ritem, a ga tukaj nismo mogli vzpostaviti. Vse šole niso delale enako, eni so delali vse prek videoklicev, drugi so pisali seminarske. Kar nekaj časa smo potrebovali, da se je vse vzpostavilo. Smo tudi zamujali in nič ni šlo gladko."

Največja težava glede šolanja pred epidemijo in med njo je bila za hčer, ki ima učne težave.

"Ima odločbo, saj ima disleksijo in diskalkulijo, zato je tudi živela v dijaškem domu, da se ni vozila, saj imamo do šole eno uro. V dijaškem domu je bila njena vzgojiteljica profesorica matematike, ki je pri njej največji manko, zato je veliko sodelovala z njo."

Sogovornica razlaga, da platforme, prek katerih so med šolanjem na daljavo poučevali učitelji, niso bile usklajene že znotraj ene šole, zato je bila zmešnjava še večja. Neenaki pogoji so po njenem mnenju dovolj močan argument, da mature letos, vsaj v taki obliki, ne bi smelo biti.

"Vsi se zavedajo, da je v tem času izpadlo znanja. V šoli bi pridobili drugačno znanje. Nekateri so vseeno imeli doma inštruktorje, nekomu iz mesta je bilo veliko lažje kot pri nas, sploh ko nismo smeli prehajati med občinami. Pri nas ni bilo mogoče kupiti papirja za tiskanje. Osnovnih stvari. Kje boš natisnil gradivo? Otroci težko berejo z zaslona. Nismo imeli teh možnosti, ker smo tako mali kraj, ko pa si šel čez mejo, je...