Neenakosti, ki se kažejo v družbi, se odražajo tudi na razvoju otrok

Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne aktivnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami.

Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne dejavnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami

Otroci, ki so se rodili v 80. letih, so imeli gibalno učinkovitost še na Gaussovi krivulji. Tisti, ki pa so se rodili v drugi polovici 80. in do sredine 90. let ter so hodili v šolo že v samostojni Sloveniji, pri njih se je vse skupaj zelo premaknilo, nastala je pozitivna porazdelitev. Povečal se je delež tistih, ki so nizko gibalno učinkoviti. Neenakosti, ki se kažejo v družbi, se tako kažejo tudi v razvoju otrok.

“Ali se starši zavedajo, kako pomembno je gibanje za otroka in ga spodbujajo pri tem, ali pa se jim to ne zdi pomembno in se s tem ne ukvarjajo in jim je čisto fino, da na kavču igrajo playstation.” – Gregor Starc, Fakulteta za šport

Otrok staršev, ki si ne morejo privoščiti, da bi ga poslali v šolo v naravi ali vpisali na obšolske dejavnosti, izgublja možnosti gibalnega razvoja. Tudi ko odraste, zelo verjetno ne bo športno aktiven. Zelo verjetno bo bolj pasiven kot drugi. Mogoče bo imel zaradi tega povišano telesno maso ali druge zdravstvene težave. Že s tega vidika je deprivilegiran. Z drugega vidika, ki je včasih še pomembnejši, s socialnega vidika, bo pa takšen otrok še bolj izključen. Vsi otroci se bodo imeli o čem pogovarjati, ko bodo prišli domov iz šole v naravi. Ta otrok bo lahko povedal le, kaj je delal, ko je bil doma. Tudi letošnji primer je zelo netipičen.

“Pričakujem, da bomo dobili dva scenarija. Otroci, ki so bili že prej zelo dejavni, bodo zdaj čez počitnice še dejavnejši, drugi del populacije, ki pa že prej ni bil dejaven, bo še bolj nedejaven in tukaj se bo verjetno razlika med otroki dejavno povečala.“

Slovenski izobraževalni sistem je z vidika vključevanja športne vzgoje in dejavnosti dober. Zaradi tega so razlike med otroki veliko manjše, kot bi bile sicer. Če bi v Sloveniji imeli sistem, kot ga imajo druge države in veliko privatnih šol, potem bi bile razlike med otroki ogromne. Lahko bi govorili o dveh vzporednih svetovih.